Predstavljamo najbolj vroče naložbene priložnosti v letu 2012
Leto 2011 je bilo zelo intenzivno, nabito z dogajanji, ki se bodo zapisala v zgodovino človeštva. Arabska pomlad, ki je prekinila stabilno rast delnic iz začetka leta, uničujoč potres na Japonskem in strah pred jedersko katastrofo sta zaznamovala prvo polovico leta.
V začetku avgusta pa smo na borzah doživeli sunkovit padec kot posledico dolžniške krize, ki je najprej zajela ZDA in kulminirala v Evropi. Posledično se je med vlagatelji razširilo prepričanje, da so bile vse naložbe v letu 2011 slabe. Da ni tako priča že spodnji graf, ki nazorno prikazuje gibanje indeksa 500 največjih podjetij v ZDA, ki je leto končal na isti točki, kot ga je začel.
TOP naložbene priložnosti v 2012!
Dejstvo je, da je pred nami še eno težko leto, če ravno je začetek na večini borz po svetu spodbuden. Glavna težava, evropska dolžniška kriza, namreč še ni rešena. Voditelji evropskih držav so pred koncem leta 2011 sicer uspeli začasno pomiriti finančne trge z napovedjo skupne fiskalne politike, vendar bo treba namero pretvoriti v konkretna dejanja. Četudi jim uspe ostaja dejstvo, da bo kar nekaj evropskih držav znova zdrsnilo v recesijo, ob tem da bo potrebno višino dolga najprej stabilizirati, nato pa začeti odplačevati. Gospodarske rasti zato ni pričakovati, kar je običajno slab znak za delniške trge. Napovedi svetovno priznanih analitikov so tako zelo skope, največ jih stavi na:
- delnice potrošnih dobrin in farmacije (defenzivni sektor),
- obveznice trgov v razvoju (nizka zadolženost in visoka inflacija),
- nafto (možnost stopnjevanja konflikta zna relaciji ZDA - Iran) ter
- plemenite kovine, predvsem zlato (v strahu pred poglobitvijo dolžniške krize).
Če na stvari pogledamo bolj praktično je verjetno smiselno del sredstev investirati tudi v delnice trgov v razvoju, ki so v letu 2011 najbolj padle. Da, padle, po principu, da se večkrat izkaže za najboljšo naložbo prav tista, ki je bila v predhodnem obdobju najslabša. Vzajemni skladi, ki investirajo v delnice trgov v razvoju, so v letu 2011 v povprečju namreč zabeležili skoraj 20% padec vrednosti premoženja. Med njimi je še posebej zanimiv svež sklad Infond Frontier, ki je prvi sklad v Sloveniji, ki omogoča nalaganje v mejne trge. Več o tem tukaj.
Kljub slabim obetom za delniške trge obstaja velika verjetnost, da bodo nekateri trgi, regije oziroma sektorji beležili v letu 2012 pozitiven donos. To se namreč dogaja skoraj vsako leto. Pri tem pa je potrebno paziti, da pravočasno skočimo na in iz vlaka. Verjetnost, da vam bo to uspelo je bistveno večja, če boste pri tem imeli strokovno pomoč. Morda imamo rešitev tudi za vas - preberite več o naši ekskluzivni storitvi INDIVIDA Premium tukaj.
Za razliko od delnic so čedalje bolj privlačne tudi obveznice. Ne katerekoli, temveč obveznice razvijajočih se držav ter nekatere podjetniške obveznice. Tokratna kriza namreč ne izvira iz podjetniškega sektorja, temveč je gro težav v državni porabi. A to ne spremeni dejstva, da imajo nekatera podjetja za sabo dobre projekte, vendar za njih ne dobijo ustreznih finančnih virov pri bankah. Zato se odločajo za izdajo obveznic, ki jih ponudijo na trgu. Na takšen način se tudi majhnim vlagateljem odpirajo priložnosti, ki jih sicer ne bi bilo.
Varnost ali donos? Oboje hkrati!
Glede na pomanjkanje verodostojnih napovedi analitikov ter slabe izkušnje vlagateljev iz preteklih let se večina nagiba k varnosti pred donosi.Je možno dobiti oboje hkrati? Običajno ne, a tokrat je drugače, saj obstaja naložba, ki vam ponuja:
- zajamčeno glavnico s strani izdajatelja v obliki prvovrstne hipoteke,
- zajamčen donos ob dospetju inštrumenta v višini 5% letno ter
- možnost konverzije v delnico kadarkoli in tako udeležbe na rasti cene delnice ter pri izplačilu dividend.
Dobra ponudba, mar ne? Za kakšen projekt gre?
Te lastnosti združuje obveznica družbe Ilana d.d., ki razvija enega izmed najbolj vročih projektov na področju Balkana, nepremičninski projekt izgradnje poslovne cone v neposredni bližini Beograda. Gre za Industrijski park Beograd (IPB), ki se razprostira kar na 180ha površine v občini Šimanovci, 15 min od Beograda.
Zakaj je tako poseben?
Pri nepremičninskih projektih sta pomembni dve zadevi: najprej lokacija in nato kaj tam lahko gradiš. Lokacija IPB je v Srbiji najboljša. Zakaj? Ker je direktno ob avtocesti, 18 km do Beograda, ker se mimo gradi os med Beogradom in Novim Sadom, ker je "naplatna rampa" za izvozom v cono, ker je v coni že dokončana primarna cesta, kar omogoča takojšnjo gradnjo. V coni je možna gradnja poslovnih, logističnih, proizvodnih, prodajnih in stanovanjskih kompleksov. Sama velikost cone omogoča različne dejavnosti, kar je bistvena prednost pred ostalimi.
Kakšno je trenutno stanje projekta?
V neposredni bližini IPBja imajo že danes poslovne oziroma proizvodne prostore znana, tudi slovenska podjetja, kot so npr. JUB, TRIMO, BOSCH, LAGERMAX, DHL, PINK, KP LOŽ itd. V letu 2012 se jim bodo pridružili še nekateri, saj se bo na zemljišču IPBja zgradila prva hala, ki bo prinesla prve dividende za lastnike ...
Kako vključim omenjene naložbe v svoj portfelj?
Prvi korak pri optimizaciji je analiza obstoječega naložbenega portfelja, ki jo lahko naročite tukaj. Pristopno izjavo za omenjene in vse druge vzajemne sklade naročite na portalu www.skladi.com oziroma direktno tukaj.
Če želite pred naročilom izkoristiti še brezplačen posvet z osebnim finančnim svetovalcem enostavno
KLIKNITE TUKAJ.
|
Rešitev za leto 2012 torej obstaja! |
Skratka, čas je za ALTERNATIVO!
Ker bi vas radi spodbudili k prvemu koraku in ker bi želeli, da se pri nas počutite prijetno, vam ob obisku v naših poslovnih prostorih podarimo še bon potovalne agencije Mokai v vrednosti 50€! Vi pa se sami odločite, kako ga boste izkoristili.| DA, želim alternativo ter želim drugačno pot za svoje finance! Kliknite TUKAJ in izpolnite obrazec še danes. |
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Kako do nas?
- pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 14 15 ali
- nam pišite na e-mail: info@individa.si
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *