Strokovna in politična javnost sta tokrat enotni: sedanji pokojninski sistem v Sloveniji je dolgoročno nevzdržen. Staranje prebivalstva in podaljševanje pričakovane življenjske dobe predstavlja veliko breme za javne finance. Zaradi spremenjenih demografskih razmer se poslabšuje razmerje med številom aktivnih prebivalcev (zaposlenih) in upokojencev. Pred četrt stoletja so za eno pokojnino delali trije delavci, ob prelomu tisočletja 1,8; leta 2010 pa le še 1,6 delavca. Ob nadaljevanju takšnega trenda v prihodnosti številni analitiki (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj) napovedujejo, da se bo že do leta 2040 število aktivnega prebivalstva izenačilo s številom upokojencev. Kaj to pomeni za nas? Starostna pokojnina se bo bistveno znižala. Iz sedanje ravni 72,5 odstotka povprečne neto plače, naj bi se po nekaterih ocenah znižala na 57 odstotkov do leta 2024; po črnem scenariju pa celo na manj kot 40 odstotkov povprečne neto plače do leta 2050. Alarmantno, kajne? Takšen scenarij in napovedi niso povezani z zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Kriza jih je le prikazala v realnejši luči! Pospešila in poglobila je naša razmišljanja o tej tematiki ter nujnosti ukrepanja – tako z institucionalnega vidika kot s strani posameznikov. Za zagotovitev podobnega življenjskega standarda, kot smo ga imeli pred upokojitvijo, bomo torej morali poskrbeti sami. Začnimo varčevati čim prej. Najbolje že danes!
Zakaj se vztrajnost izplača?
Varčevanje nas odvrača od sprotne končne potrošnje. Bolj kot smo načrtni, konsistentni in vztrajni pri svoji odločitvi, bližje smo izpolnitvi zadanega finančnega cilja (dodatna pokojnina). Vendar pozor! Varčevanje v banki (vezana bančna vloga) ali skladu denarnega trga nam ne bo prineslo solidnega donosa. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da nam bo kvečjemu uspelo nadomestiti inflacijo. Z drugimi besedami: ohranili bomo realno vrednost denarja. Zato vam svetujemo razpršitev vašega premoženja med različne oblike naložb. Verjamemo, da ste tveganju manj naklonjeni, previdni, morda celo jezni po finančnem zlomu na kapitalskih trgih v letu 2008. Vendar naložbo v vzajemni sklad lahko primerjamo s tekom na dolge proge. Z 10, še bolje pa 20 in 30 letnim postopnim, obročnim varčevanjem (vlaganjem) bomo dosegli soliden donos. Donos, ki vam bo omogočal uresničitev zastavljenega finančnega cilja.
Še vedno varčujete v nogavici?
Ob predpostavki varčevanja v višini 10 odstotkov slovenske povprečne mesečne plače, bi v 20 letih zbrali 24.000 EUR. Z varčevanjem v banki bi v povprečju ustvarili 4 % donos, kar pomeni, da bi v tem obdobju skupno privarčevali 36.503 EUR. Za primerjavo smo oblikovali razpršen portfelj, sestavljen iz indeksa globalnih delnic (35 % portfelja), delnic rastočih trgov (20 %), malih in srednjih podjetij (10 %), državnih evro obveznic (25 %) ter zakladnih menic (10 %). Takšen portfelj bi lahko oblikovali tudi iz vzajemnih skladov. Razpršen portfelj smo primerjali z varčevanjem v nogavici in s klasičnim bančnim depozitom. Historično gibanje za preteklo dvajsetletno obdobje (maj 2001 do maj 2011) pokaže dodano vrednost takšnega postopnega varčevanja. S postopnim vlaganjem v razpršen portfelj bi v proučevanem obdobju privarčevali skoraj 77.000 EUR in tako v povprečju ustvarili 10,5 odstoten letni donos. Ni slabo, kajne? Varčevanje v vzajemnih skladih omogoča konkurenčno, fleksibilno in na dolgi rok relativno donosno alternativo klasičnim oblikam varčevanja (predvsem bančnim depozitom). V primerjavi z direktnim vlaganjem v posamezne vrednostne papirje (delnice, obveznice) je ključna prednost vzajemnih skladov razpršenost in posledično manjša nihajnost oziroma tveganost naložbenega portfelja. Z razpršitvijo finančnih sredstev med različne naložbene razrede in konsistentnim, dolgoročnim investiranjem, bodo naša finančna sredstva po koncu varčevanja oplemenitena
- zastavljen finančni cilj bo uresničen!
Slika 1: Prikaz gibanja premoženja ob postopnem investiranju v razpršen portfelj naložb, depozit oziroma varčevanju v nogavici*
Delniški podskladi: Triglav Azija, Triglav Balkan, Triglav Hitro rastoča podjetja, Triglav Rastoči trgi, Triglav Top sektorji, Triglav Svetovni, Triglav Steber I, mešani podsklad Triglav Evropa, uravnoteženi podsklad Triglav Renta in podsklad Triglav Obvezniški so podskladi Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi, ki ga upravlja Triglav DZU, d. o. o., Slovenska 54, Ljubljana. Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja, izvlečki prospektov podskladov ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada so vlagatelju brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani www.triglavskladi.si. Podatki o gibanju vrednosti enot premoženja vseh podskladov Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi so objavljeni v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Finance. Gibanja vrednosti enot se spreminjajo, zato donosi v preteklosti ne zagotavljajo donosov v prihodnosti.
Za naročilo naložbenega profila Triglav in/ali posvet z izkušenim in neodvisnim osebnim finančnim svetovalcem kliknite TUKAJ!
Avtor: Triglav DZU