V ZDA vladna ustanova že leta ocenjuje strošek osamosvojitve otroka, v Sloveniji so se prvi tega lotili novinarji revije Moje Finance leta 2007. Po štirih letih so revidirali oceno in ugotovili, da je strošek osamosvojitve otroka do 25. leta porasel za 16 odstotkov in znaša 145 tisoč evrov. V primerjavi z uradno oceno iz ZDA, kjer so za leta 2008 rojenega malčka strošek osamosvojitve ocenili na dobrih 221 tisoč dolarjev, je ocena na prvi pogled realna. Vendar pa med obema obstaja ene velika razlika, saj novinarji Mojih Financ osamosvojitev otroka načrtujejo pri 25-ih letih, medtem ko ocena iz ZDA predvideva le stroške do 18. leta.
Enako kot pred štirimi leti so najprej naredili seznam stvari, ki jih otrok potrebuje v posameznem obdobju svojega odraščanja. Nato so vse potrebščine in storitve ustrezno ovrednotili. Različne izdatke so ocenili na podlagi izkušenj in po posvetovanju s starši otrok v različnih starostnih obdobjih.
NASVET: Kot prvi in doslej edini v Sloveniji smo pripravili Načrt otrokove finančne osamosvojitve (NOFO), kjer na podlagi podatkov podanih s strani staršev in njihovih ciljev glede otrokove finančne osamosvojitve prikažemo, koliko morajo danes nameniti za otrokovo štipendijo, nepremičnino, prvi avto ipd. Do 10. septembra vam NOFO izdelamo brezplačno! Kliknite TUKAJ!
Od rojstva do srednje šole…
Stroški za dojenčka so v primerjavi s poznejšimi starostnimi obdobji razmeroma nizki. Še nižji so, če imajo starši sorodnike in prijatelje, ki jim odstopijo vsaj nekaj opreme, ko so jo njihovi otroci že prerasli. Najdražji bodo voziček, posteljica, stolček za hranjenje in previjalna miza (okoli 1.200 evrov). Med večjimi izdatki so plenice in oblačila; ena plenica v povprečju stane približno 0,18 evra, računali pa so, da jih dojenček porabi približno sedem na dan. Kar nekaj je tudi staršev, ki že ob rojstvu otroka pomislijo na njegove dolgoročnejše finančne potrebe in začnejo redno varčevati. Pred začetkom vstopa v osnovno šolo se stroški za otroka precej povišajo, saj je treba poravnati račune za vrtec oziroma katero drugo obliko vsakodnevnega varstva. Z ministrstva za šolstvo in šport so prejeli podatek, da starši za otroka, ki je vključen v program prvega starostnega obdobja (do tretjega leta), v povprečju plačujejo 148 evrov, za otroka, ki je vključen v program drugega starostnega obdobja, pa 110 evrov na mesec. Ta povprečna cena ustreza tretjemu plačilnemu razredu, v katerem je bilo tudi pred štirimi leti največ družin, vendar pa so se cene vrtca od takrat kar precej zvišale - s 6.300 evrov na 7.500 evrov za celotno starostno obdobje. Pridružijo se tudi že izdatki za športno opremo, hodnike in stopnišča bodo že polnila mala kolesa in rolerji, računati pa je treba še na večdnevne izlete z vrtcem in pohištvo za otroško sobo. Pa tudi na dodatne dejavnosti je marsikateri otrok že vpisan, čeprav smo te izdatke upoštevali šele po četrtem letu starosti.
Ko je konec izdatkov za vrtec, se prikažejo novi, recimo za šolske potrebščine in prehrano, za katere bo treba odšteti približno osem tisočakov. V primerjavi z letom 2007 so zaradi subvencioniranja države nižji vsaj stroški prehrane, večina šol pa premore tudi šolski knjižni sklad, ki omogoča brezplačno izposojo na splošno precej dragih učbenikov. Pa tudi računalnik, ki je postal skoraj obvezni šolski pripomoček osnovnošolca, je dosegljiv za manj denarja kot pred štirimi leti. Medtem ko je takrat stal približno 850 evrov, se danes soliden prenosnik dobi že za 600 evrov ali manj. Skoraj vsak otrok ima danes tudi mobilni telefon, da s starši lažje usklajuje vsakodnevne obveznosti in si s sošolci po pouku deli življenjsko pomembne informacije. K izdatkom smo dodali šolnino za šest let glasbene šole in vadnino za športno oziroma plesno dejavnost; oboje skupaj je v celotnem obdobju za približno tisočaka dražje kot pred leti. Med izdatki se pojavi tudi žepnina. Ocenili so, da ta do desetega leta v povprečju znaša deset evrov, nato pa otrok do 15. leta prejema 30 evrov na mesec. Morda se bo to komu zdelo veliko, a če si bo drobna veselja otrok dosledno kupoval sam, znesek niti ne bo prevelik. Poleg šole v naravi, ki je stalnica v slovenskih šolah, je treba računati tudi delež za počitnice. Kot so ugotavljali že pred leti, se počitnice z otrokom postopoma dražijo, saj so popusti čedalje manjši. Številni starši najbrž že tudi vedo, kakšne dodatne stroške lahko prinese dopust v turistično razvitejšem kraju, z živopisno kramo na neštetih stojnicah in sladoledom na vsakem vogalu.
Vaš najstnik v srednji šoli…
Pregovorno že tako naporna leta so za starše takšna tudi s finančnega vidika. Stroški rednega šolanja so še vedno tu, prišteli pa so še učenje tujega jezika. Otroška soba bo postala mladinska, čemur bo verjetno sledila tudi zamenjava dotrajanega otroškega pohištva. Cene pohištvenih sestavov se gibljejo okoli poldrugega tisočaka. Poviša se tudi žepnina - ocenili smo, da starševske žepe olajša za približno 50 evrov, saj se bodo verjetno začeli nočni pohodi in zabave, ki zelo pripomorejo k hitremu kopnenju zneska. Med višje stroške zanesljivo sodi vozniški izpit. Otroku v tem obdobju so povečali mesečni znesek za mobilnik, potreboval pa bo tudi nov računalnik, brez katerega zdaj res ne more več.
Študentska leta...
Morda otrok študira v oddaljenem kraju in ne dobi subvencionirane študentske sobe ali mesta v študentskem naselju; v tem primeru bodo starši pomagali sofinancirati vsaj polovico najemnine in tekočih stroškov, kar so ocenili na 200 evrov, starši pa bodo morda primaknili še 50 evrov mesečne žepnine za kakšen priboljšek. Če si lahko privoščijo, bodo potomcu kupili tudi avtomobil, s čimer se bodo dokončno rešili "taksiranja", s katerim so se ubadali dolga leta. Sicer pa so na voljo tudi sredstva javnega prevoza. Vsekakor pa starši lahko računajo s tem, da bo potomec pri teh letih prek študentskega servisa ali s katero drugo obliko dela nekaj zaslužil tudi sam. Marsikdo se bo najbrž tudi namrdnil, da otroka po končani srednji šoli ni treba več vzdrževati, a ker statistike kažejo, da mladi ostajajo pod domačo streho do 30. leta, so številke verjetno še skromne. Potrebno je opozoriti, da obe raziskavi, tako tuja kot naša, ne upoštevata začetnega kapitala za stanovanje, kar je eden izmed najpogostejših ciljev mladih po končanju fakultete. Skupni strošek "osamosvojitve" je tako še višji, upoštevati pa moramo tudi, da mnogi s težavo privarčujejo le za polog za prvo nepremičnino, največji mesečni izdatek pa kasneje predstavlja posojilo.
Na podlagi tega razmišljanja smo se v Svetovalni skupini INDIVIDA odločili, da staršem pri planiranju pomagamo in poiščemo optimalne rešitve za uspešno krmarjenje skozi finančno zahtevno obdobje otrokovega odraščanja. Kot prvi in doslej edini v Sloveniji smo pripravili Načrt otrokove finančne osamosvojitve (NOFO), ki staršem, na podlagi analize obstoječih produktov in starosti otrok, prikaže koliko morajo danes nameniti za uresničitev posameznih ciljev. Poleg tega pa za vsakogar poiščemo optimalno rešitev, ki jo običajno predstavlja kombinacija ustreznih produktov različnih ponudnikov.
Naročite NOFO za vašega otroka TUKAJ.